ZDA so pred novim razvojnim ciklom. 500 mrd dolarjev za razvoj umetne inteligence. Investicija v sodobne tehnologije povleče za seboj skokovit porast v porabi energije, zato ta odločitev sovpada s sprostitvijo vseh možnih kapacitet pridobivanja virov energije. Črpanje nafte in plina na maksimum, poenostavitev regulatornih zahtev za postavitev malih nuklearnih reaktorjev, lomljenje skrilavcev. Logika je. Svet bo imel na voljo poceni ameriško nafto (gospodarski vzvod), posledično se bodo Rusiji zmanjšali prihodki od razprodaje nafte za vojne namene (zunanjepolitični vzvod), ameriški državljan pa bo zadovoljen zaradi nizkih cen goriva na črpalkah (notranjepolitični vzvod).

Razvojnemu ciklu sledijo tudi podjetja. Veličastnih 7 (Amazon, Google, Nvidia, …) je v letu 2024 v osnovna sredstva investiralo 240 mrd dolarjev. Za leto 2025 nameravajo te investicije povečati na približno 350 mrd dolarjev. Če k temu dodamo, da so ZDA že danes 30 % nad produktivnostjo EU, imajo 4,6-krat več investicij in delež investicij tveganega kapitala v BDP na ravni približno 1 % (EU 0,3 %, v Sloveniji smo na dnu povprečja skupnosti), potem je jasno, da s prvoligašem tekmujemo v tretji ligi.

Predsednikom vlad in držav članic EU je želel to zelo jasno sporočiti Mario Draghi v svojem poročilu o konkurenčnosti. Stari kontinent rabi bistveno manj administrativnih omejitev za podjetja pod 10 mio eur prometa, poenostavljene postopke ustanovitve pan-evropskega podjetja, oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb prva tri leta obstoja, nov pristop do umetne inteligence, vključitev AI v izobraževalni proces, … če naštejem samo nekatere od predlogov.

Kako je med tem v Sloveniji? Ob aferi Spirit smo lahko izmerili domet domačega ‘razmisleka’ o investiranju javnih sredstev – v ležišča ali prehranske dodatke. Kot bi brali dramo absurda. Poznavajoč davčno politiko, zbirokratiziranost, regulativo glede umeščanja v prostor, davčne načrte aktualne vlade in pregovoren odpor do reform, lahko z veliko mero verjetnosti zapišemo, da ob vztrajanju na aktualnih predpostavkah v Sloveniji ni mogoče zgraditi uspešnega globalnega podjetja. V globaliziranem svetu je na dolgi rok to uničujoče.

Slovenija v tem trenutku rabi jasen akcijski načrt, s katerim se bomo lahko pridružili svetovnemu investicijskemu ciklu. Tisti, ki se ne bodo, bodo ostali zadaj za dolga desetletja.

Potrebujemo spremembo miselnosti. Najprej se moramo poenotiti, da je ohranjanje statusa quo škodljivo. Prav tako je škodljiva politična demagogija, ki obljublja rokohitrske rešitve. Namesto tega nas čaka priprava nabora konkretnih ukrepov in (nova) vlada, ki ima politično voljo in moč kreniti po poti razvoja. Kaj potrebujemo?

1️⃣ Pospešeno digitalizacijo: širokopasovni internet visokih hitrosti za vse, eSlovenijo – mobilno aplikacijo in enoten portal za vse storitve javne uprave po načelu ‘one-stop-shop’, digitalizirano zdravstvo, poenostavitev poročanja podjetij državi, zakonsko podlago za pritegnitev digitalnih nomadov, ki bodo povečali pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije.

2️⃣ Ciljno proračunsko planiranje. Uvede se spremljanje ciljne uspešnosti, finančne učinkovitosti in prispevka k razvojnim ciljem. Nastavki za to obstajajo že v obstoječi zakonodaji. Kot programska usmeritev se vsako leto ukine ali zmanjša najmanj učinkovite programe v višini 5-10% proračunskih izdatkov preteklega leta, prihranek se uporabi za zniževanje izdatkov ali preusmeri v druge programe. Vzporedno s tem se za posamezna področja naredi pregled porabe z zunanjimi izvajalci.

3️⃣ Po zgledu NL in FI se uzakoni, da mora DZ ob nastopu nove vlade sprejeti štiriletni program dela vlade (oziroma za čas do naslednjih rednih volitev). Program vsebuje zgornjo mejo izdatkov in meje izdatkov po resorjih ali področjih politik. Po zgledu NL, FI, DK, DE in AT neposredni proračunski uporabniki ostanejo samo ministrstva in organi neizvršne oblasti. S tem ministri postanejo odgovorni za finance in rezultate vseh organov in institucij, ki delujejo pod njihovim okriljem.

4️⃣ Uvedba obveznega ocenjevanja administrativnih stroškov vsakega novega predpisa in prepoved sprejetja predpisa, če ni sprejet drug predpis, ki zmanjšuje administrativne stroške vsaj v ocenjenem obsegu oz. če ni ukinjen drug predpis.

5️⃣ Davčno okolje, ki spodbuja gospodarsko aktivnost in reinvestiranje. Davčne olajšave za investiranje v zagonska podjetja – področje, kjer smo dokazano najslabši v EU (kriterij investirana sredstva na BDP/per capita: Slovenija investira 41 eur / prebivalca, npr. Estonija – 1.900 eur). Uvedba olajšav za spodbude pri vlaganju presežnih sredstev (ob 25 mrd eur sredstev v depozitih nimamo sheme vlaganj v inovativna podjetja).

6️⃣ Investicije v znanost in razvoj. Ustanovitev tehnološko-znanstvenega središča okoli Tehnološkega parka skupaj z velikimi podjetji z razvojnimi oddelki, ter odcepljenimi podjetji iz univerz in institutov za vlaganja v podjetja z visokim potencialom rasti na identificiranih perspektivnih visokotehnoloških področjih (npr. farmacija, biomedicina, vesoljska znanost, veda o materialih za razvoj alternativnih načinov shranjevanja in pridobivanje energije, umetna inteligenca itd.). Startup Viza: program za vse non-EU podjetnike gradnje podjetja v Sloveniji…

Seznam potrebnih ukrepov je še veliko daljši. Vanj sodijo praktično vsa področja, kjer ima vlada svojo pristojnost. V dolgih letih krepitve vloge države pa smo pod okrilje javnih financ spravili tudi veliko programov, kjer vlada nima kaj iskati. Ker nima vzvodov za to, da bi po načelu proporcionalnosti in sorazmernosti stvari konkretno izboljšala. Tam se mora vlada umakniti. Sredstva pa uporabiti za razvoj področji, kjer ima vložek države multiplikativni učinek.

Naslednji mandat je ključen za evolucijo. Za razvoj na podlagi zdravega razuma. Z ukrepi, ki so razmeroma enostavni, lahko razumljivi in niso drastični. Če bomo to priložnost zamudili, bo mandat, ki mu bo sledil, mandat ostrih rezov. Mandat ekonomske revolucije. Ki jo bo izvedel tisti, ki bo v predvolilni tekmi najglasneje vihtel motorno žago.