Stol. Ali Veliki Stol, z 2236 metri zaenkrat najvišja osvojena gora. Pa tudi najvišji vrh Karavank. Po slemenu poteka državna meja med Slovenijo in Avstrijo. S pomembno razliko. Po slovenski strani je teren pohoden, travnat, sončen. Na avtrijsko stran pa nas pričaka – prepad. Zato smo tudi rekli tisto zimzeleno – na sončni strani Alp.

Vzpon iz Valvasorjevega doma. Tam kjer so postavili velik lesen ‘stol pod Stolom’, ki ga najbrž večkrat vidite na Instagramu…

So prišla še dekleta iz Šempetra. Tisti dan so se namenile z letalom ogledati sončni zahod okoli Triglava in so kot klene Savinjčanke sklenile prijetno združiti s koristnim. Ali ‘dva v enem’.

Pot je prijetna, pejsaži na poti izjemni. Ko ob jutru rastočega sončnega dne nekje na sredi poti zagledaš Blejsko jezero v prelepi modro zeleni barvi z otočkom na sredi, te res navda zanos in ponos, da si Slovenec.

Dobri dve uri hoda v iskrem tempu te pripelje na – mejo. Državno. In ko sem bil takole na vrhu, sem se odločil ‘prečkati’ to SI-AT mejo. 1 meter od prepada. Pa sem avstrijskemu zunanjemu ministru poslal sliko s sporočilom, da sem sedaj pri njih. Mi je hitro odgovoril, da sem sicer dobrodošel, a naj bom previden. Da nočemo diplomatskega incidenta v gorah. Prvovrstni diplomat, ni kaj …

Še obvezno slikanje z zastavo – pihalo je pa tako, da je bilo težko ‘ujeti’ dobro sliko. 11 stopinj in veter sta nas na koncu prepričala, da je čas za postanek v planinski koči na Malem Stolu in nato povratek v dolino.

Tam še srečanje z županom Žirovnice Leopoldom Pogačarjem ob Završniškem jezeru. Predvsem o bogati kulturni dediščini Žirovnice s Prešernovo domačijo na čelu.

Po tem sestanku še srečanje s krajani ter klepet o aktualnih razmerah. Kot prijeten epilog res izjemnega dne prelepe Slovenije.