Preden zapustim Izolo, se srečam še z županom Danilom Markočičem. Govoriva o projektih iztekajočega se mandata in načrtih za prihodnost. Pretekli dve leti je šla vlada RS županom zelo naproti pri ustvarjanju pogojev za uresničitev razvojnih načrtov. Naj tako ostane tudi v prihodnje!

Pa pride na vrsto hrib s slavnim imenom. Slavnik. Poti je več, z vseh strani. Šli smo iz Podgorja. Pravijo, da je vzpon najlepši pozno jeseni, pa tudi pozimi ga obišče precej ljudi. Tudi tokrat je bilo parkirišče ob vznožju presenetljivo polno. Ko smo se okoli 10ih začeli vzpenjati, so se ‘ta pridni’ že veselo vračali z vzpona. Pa tako pride mimo Franco Juri. On dol jaz gor, vmes se srečava, malce pokramljava in se poslikava. Baje je reden gost Slavnika.

Izbrali smo strmo pot. V uri si gor, ko prideš nad gozdno mejo, te prijetno poboža primorska burja. No, pozimi najbrž ni tako prijetna…

Vrh Slavnika s pobočji je od leta 1992 razglašen za naravni spomenik. Koča ponudi prijeten oddih, nato je na vrsti obvezno slikanje z zastavo. Kar zahtevno opravilo glede na sunke vetra…

Nazaj gremo na drugo stran, v smeri Skadanščine. Na dnevnem redu je namreč obisk turistične kmetije Alpaka ranč Primorska. Imajo 3 alpake in kopico drugih živali. Hair-style je top, zame nedosegljivo…

Drugače res prijetno, priporočam.