Nanos. Kraška planota, katere najvišji vrh je Pleša pri 1313, drugače pa se do koče povzpnemo na višino 1240. Poleg Snežnika je Nanos najbolj prepoznavna gora na Notranjskem. Na vrhu je RTV center. V osamosvojitveni vojni so ga napadla letala JNA. Zaradi možnosti napada z oklepnimi vozili so gozdarji v tistih dneh podrli drevesa na vse ceste, ki so vodile na Nanos.

Začeli smo na Razdrtem. Se odločili za strmo pot, ki naj bi trajala uro in pol. Pa zavijemo po poti navkreber. Je šlo, ampak smo kot kaže zašli. Nekako smo zgrešili pravi ovinek in se znašli v kotanji, kjer je bila pot mogoča le navpično navkreber. Ampak smo zmogli. Poleg tega so nas spremljale ‘piramide’ iz kamnov na skalah, kar pomeni, da smo že imeli predhodnike po tej poti. Morala ostala na višku. Ko smo trčili ob kamniti masiv, smo zagledali jeklenico, ki nam je omogočila, da smo premagali tudi to oviro. Na koncu strm vzpon čez travnato pobočje in voilá, vrh je osvojen.

15ti po vrsti, torej je za nami polovička!

Še slikanje z zastavo, pa srečanje z družino, ki se nam je zaradi malega pridružila na vrhu, nato ‘po dolgi’ v dolino. Čakalna nas je namreč pot v Izolo na Pomol okusov in plezalno prvenstvo v Koper. Ampak tokrat smo zelo natančno sledili markacijam…

V Izoli sem se počutil skoraj kot doma, saj sem tam preživel del letošnjega dopusta. No, pa Pomol okusov tudi pomaga, z morskimi in grozdnimi atributi se ta domačnost še poudari.

Nato v Koper na srečanje z koprskim županom Alešem Brežanom. Predvsem o razvojnem potencialu Kopra, ki je izjemen. Ter seveda o novi pridobitvi, zunanji plezalni steni. Kakšna otvoritev! Dve medalji, zlata in srebrna! Čestitke Luka Potočar in Janja Garnbret.