Pihalo je. Ampak ni bilo pretirano mrzlo. Zato smo se odločili, da gremo na Mrzlico. Hrib v osrednjem severnem delu Posavskega hribovja, višine 1122 m.

Izbrali smo pot iz Podmeje. Ura in petnajst piše spodaj. Pot gre čez gozd, nato po asfaltni cesti in spet malo čez gozd. Prijetna, nezahtevna trasa, razen na koncu, ko se steza odcepi v smeri vrha. Zadnjih 5 minut je strmih, na vrhu pa se odpre prekrasen pogled. Na vzhodu pogled seže do Gozdnika, Boča in Donačke gore. Na jugu vidimo Kum. Proti zahodu se nariše Snežnik, baje se vidi tudi Nanos in Triglav. Proti severu vidimo Savinjske Alpe. Pod nami pa je lep razgled na Zasavje.

55 minut do vrha, tam tradicionalno razvijem zastavo, malce postanka v sunkih vetra z razgledom na prihajajočo jesen, nato pa navzdol do planinskega doma. Jota in fantastična doma narejena prekmurska gibanica. Porcija da te kap!

Sledilo je srečanje z županom Žalca Jankom Kosom na Fontani piva ‘Zeleno zlato’. Ob razpravi o turističnih uspehih občine in prihodnjih investicijskih načrtih mi je župan predstavil tudi vseh šest vrst piv, ki to sezono tečejo iz pivovarskih ‘vrelcev’ v žalcu. Tudi Ambasadorjev izbor, ki je zaradi konoplje zelene barve.

Po tem prijetnem ‘sestanku’ smo šli v pivovarno Green Gold, kjer smo si ogledali postopek obiranja, obdelave in sortiranja hmelja. Večino ga izvozijo. Kvaliteta slovenskega hmelja se sliši v deveto deželo, tudi čez lužo ga cenijo!

Ob koncu obiska pri Savinjčanih pa smo odrinili v Portorož, kjer sem se udeležil 75. obletnice vrnitve Primorske matični domovini, praznika, ki je od leta 2005 slovenski državni praznik.