Teden sem začel s srečanji z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice.

Brez uspešnih podjetnikov, ni uspešne Slovenije. Brez strateških dobrin kot sta hrana in les Slovenija ne more biti samooskrbna, kar je zlasti v luči vojne v Ukrajina izrednega pomena za strateško varnost države.

Obrtno-podjetniška zbornica že od leta 1969 pomaga obrtnikom, da lahko lažje in bolje delajo, posljujejo in živijo. Danes skrbi tudi za potrebe obrtnikov ter malih in mikro podjetnikov.

Kmetijsko gozdarsko zbornico pa sestavlja preko 100.000 članov. Skratka obe zelo močni zastopnici interesov svojih članov. Ker je ena glavnih točk mojega programa tudi gospodarstvo, so pogovori s predstavniki, ki lahko iz prve roke povedo težave in rešitve v svoji panogi, ključni.

Obe organizaciji poudarjata pomen dialoga in sodelovanja, iskanja skupnih rešitev z vlado, ministrstvi in državnim zborom. Prav tako pa izpostavljata, kako pomembna je vloga predsednika republike v dialogu z njimi. Predsednik KGZS Roman Žveglič je poudaril pomen iskanja skupnih rešitev za blažnje posledic suše, ki postaja stalnica v kmetijskem sektorju, predsednik OZS Blaž Cvar pa vpliv energetske krize na obrtništvo. Skupna okvira je še vedno rigidno uradništvo, ki zaradi predolgih in preveč birokratskih postopkov zavira razvoj slovenskega gospodarstva.

Zaključek sestanka pozitiven, vsi se strinjamo o odličnosti naše dežele – naših kmetov, podjetnikov, obrtnikov. Pa še drugo leto bom vabljen na srečanje prevoznikov, morda že v kakšni drugi funkciji.