Pa se je izteklo. Leto 2021. Še vedno covidno. Naporno, a polno izzivov, še posebej na zunanjepolitičnem področju. Ob poti je bilo veliko tistih, ki so napovedovali polome, a glej ga zlomka, Slovenci smo (spet) zmogli.

 

Iskreno, v zadnjem letu in pol nisem imel oddiha. Bil je pravi koncentrat diplomatskih aktivnosti. V 18 mesecih smo izvedli 104 bilateralnih srečanj, 61-krat sem obiskal tuje prestolnice. Samo za primerjavo: Karl Erjavec je v svojem celotnem 6-letnem mandatu opravil manj bilateral (96), dr. Miro Cerar pa v približno enakem obdobju 1/3 tega, kar smo opravili z mojo ekipo na MZZ.

 

Obenem smo še predsedovali – po ocenah naših tujih partnerjev z odliko. Šest tednov sem preživel v Strasbourgu z evroposlanci, naši diplomati in uradniki so v 184 dneh vodili približno 1500 sestankov, preboje smo uspeli doseči v zakonodajnih paketih, ki bodo v prihodnje pomembno vplivali na naš vsakdan.

 

Z olajšanjem, a tudi z malce sentimentalnosti gledam na leto, ki se izteka. Štafeto predsedovanja sem simbolno predal svojemu francoskemu kolegu Jean-Yvesu. Zaželim mu obilo uspehov pri krmarjenju med evropskimi vratci.

 

Sam pa mislim že na letnico ‘22. Kjer se srečata iztek starega in začetek novega leta je vedno polno pričakovanj in želja. Po najdaljši noči vedno pride jutranja zarja, in odštevanje se začne na novo. Naj bo leto 2022 polno veselih novic. Dragi prijatelji, res, vse lepo v 2022!