Pred slabim letom dni sem se odločil. Grem na predsedniške. Štirje ljudje smo tedaj to vedeli. Štirje ljudje smo tedaj verjeli v zmago. Sam najbolj goreče.
Potem sem se začel pogovarjati z drugimi. Jih malce po ovinkih spraševati za nasvet.
‘Nikakor’. ‘Si nor!’ ‘Se boš po nepotrebnem skuril.’ ‘Sorry, ampak nimaš šans,’ je bilo praktično vse, kar sem dobil nazaj.
Ampak jaz sem še kar trmoglavil. Pač, bik…
Grem sam v to? S podporo stranke?
Pa sem šel preverit. In sem dobil podporo stranke. Takoj po volitvah. To je bil prvi znak, da morda pa vendarle nisem tako nor…
In začel sem hoditi po Sloveniji. Čakal sem na pravi trenutek, da objavim svojo kandidaturo. Pred tem sta že dve absolutni favoritki napovedali, da kandidirata. Mediji so ugotavljali, da bomo dobili prvo predsednico. Da je to zdaj že jasno. Nekakšen ‘done deal’ torej, le še ime je treba določiti. Nataša ali Marta.
Za tiste, ki sem bil že pred tem nor, sem bil po napovedi kandidature ob takšnih okoliščinah praktično že ‘lost case’.
Ampak sem še vedno verjel. In se nisem obremenjeval s konkurentkami in konkurenti. Obiskoval sem dogodke, si nabiral moči v hribih, se pogovarjal z ljudmi in spraševal za nasvete tiste, ki nekaj vedo.
Počasi je percepcija moje ‘norosti’ pri drugih plahnela, zavedanje, da je to pravzaprav prava odločitev, pa raslo. Prvi test je bilo zbiranje podpisov. Onkraj pričakovanj, to je bil res uspeh.
Sprejemanje moje kandidature, predvsem pa tistega, kar predstavljam pod mottom SODELUJMO
#ZAprihodnost, se je dan za dnem krepilo med ljudmi. To je bilo kar naenkrat zaznati a terenu. Ljudje pristopijo. Ljudje spregovorijo nekaj besed. In ljudje mi pišejo preko socialnih omrežji. In vsakemu odgovorim osebno. Ker mi to veliko pomeni.
Nato je sledila faza soočenj. Res jih je bilo veliko. Izčpala so me. Danes, ko to pišem, je zadnje v prvem krogu. Ni več kaj novega povedati. Samo to, da kandidiram z eno iskreno željo, da Slovenijo spravim na pot dialoga. Poslušanja in slišanja vseh in vsakogar.
Štiri mesece že vodim to kampanjo. Primerjajte situacijo tedaj, ko mi nihče ni pripisoval minimalnih možnosti, in danes, na predvečer volitev. Vse to je delo nas nekaj zanesenjakov, ki smo verjeli v pravilnost odločitve. Če bo rezultat ugoden, bomo dokazali, da se da. Da lahko uspe vsak, ki se potrudi in ki ima vero v zmago. Tudi vi. Na področju, ki vas res veseli…
Želite mojo napoved? Zmagal bom te predsedniške volitve. Enkrat po dolgem času nas bo večina volila ‘ZA’ in ne ‘proti’. In Slovenija se bo naučila sodelovati. Tudi v politiki…
Gremo na zmago!