Komentar: Davijo z davki

Nenapisano pravilo pravi, da lahko vlada zahtevnejše davčne spremembe sprejme samo v prvem letu mandata. Zato mora imeti pred volitvami natančno razdelane koncepte, kaj želi s posameznimi ukrepi doseči.
 
‘Novi obrazi’ o tem ne razmišljajo. Jadrajo na valu popularnosti, z vsebino se jim ni treba ukvarjati. Ko morajo začeti delati pa prazno agendo zapolnijo s politično demagogijo in ukrepi, ki sprožijo tisti antični instinkt ‘deli in vladaj’.
 
Poznamo pa tudi vlado, ki že tri leta državljankam in državljanom nalaga nove davke. Na to svojo GEN-ialnost so celo tako ponosni, da enega najtrših orehov – nepremičninski davek – načrtujejo za svoje poslednje dejanje.
 
Drzno.
Na žalost gre za našo aktualno vlado.
 
Nepremičninski davek na drugo in vsako naslednjo nepremičnino po podatkih GURSa zadeva 25 % prebivalcev in 36 % poslovnih subjektov. Ampak nepremičninski davek za nas ni samo ‘še en v vrsti davkov’. Je ‘THE davek’, davščina simbolnega pomena. Ker imamo nadpovprečno veliko lastniških nepremičnin. In nevarno malo nepremičnin za oddajo. Zaradi nesorazmerne obdavčitve dela (po deležu socialnih prispevkov smo prvi v EU!) je potreben, a naše specifike na področju lastništva nepremičnin terjajo zelo dobro pripravo, transparentno predstavitev, zmernost in veliko javnega dialoga.
 
Vse drugače torej, kot se je projekta obdavčenja nepremičnin lotila aktualna vlada.
 
Poglejmo malce podrobneje. Vlada v dokumentu na 25 straneh javnost prepričuje o nujnosti uvedbe nepremičninskega davka. V analizi stanja pravilno zapiše:
‘V Sloveniji je siva ekonomija na področju najemnin dokaj razširjena. Velik delež najemodajalcev bodisi sploh ne prijavi svojih prihodkov iz oddajanja nepremičnin, bodisi jih prijavi v prenizki višini’.
In vlada to rešuje z – višanjem davkov?!?
 
V nadaljevanju ugotavljajo, da je ekonomska struktura davkov in prispevkov za socialno varnost zaradi nadpovprečne obremenitve dela neugodna. In dodatno razdelajo diagnozo glede obremenitve plač:
 
‘V splošnem je obremenitev slovenskih plač nad povprečjem OECD držav, in sicer za samsko osebo brez otrok pri povprečni plači za leto 2023 v Sloveniji znaša 43,3 %, povprečje OECD pa je 34,9 %. Davčni primež se je v Sloveniji glede na leto 2022 zvišal za 0,4 odstotne točke.’
Le kdo ga je redno zviševal v zadnjih dveh letih?
 
V izhodiščih pravilno zapišejo:
‘Ne glede na vse pa je treba omeniti, da bomo z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka in uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo dodatno vplivali na zvišanje davčnega primeža’ (za več kot 2 odstotni točki).’ ‘Rast davčnega primeža je bila predvsem posledica rasti plač.’
Naraščajoče davčno breme torej. Neposredni učinek vlade Roberta Goloba.
 
S posledicami (spet iz izhodišč za nepremičninski davek):
‘Z julijem 2025 se začne izvajati pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki predstavlja nov finančni izziv za delodajalce v obliki dodatnega stroška dela kot tudi za posameznike v obliki zmanjšanja neto dohodka. Obenem pa je bil z letom 2024 vpeljan obvezni zdravstveni prispevek, ki v okviru mednarodnih primerjav še ni upoštevan, bo pa dodatno vplival na konkurenčno sliko slovenskega gospodarstva.’
 
Draga vlada, v diagnozi aktualnega stanja ste lepo povzeli, kakšne negativne posledice za gospodarstvo in posameznika so imeli vaši ukrepi na davčnem področju. S podporo vseh treh koalicijskih strank jih je izvajal finančni minister, ki je bil med tem celo na(d)grajen s podpredsedniškim mestom. In čeprav vemo, da so pod njegovo taktirko propadle vse firme, ki jih je upravljal ali nadziral preden je prevzel krmilo javnih financ (Adria, Vegrad).
 
Nekaj je gotovo.
 
Zdaj ni čas za sprejetje nepremičninskega davka. Zadnje leto, ko bo realizacija plačevanja davka padla v mandat naslednje vlade, se takšnih ukrepov ne sprejema.
 
Tudi redosled sprejemanja ukrepov, ki ga predlaga vlada, ni pravilen – najprej nov davek na nepremičnine, potem pa bomo šele razbremenili delo. Poznate koga, ki aktualni vladi verjame, da bo držala obljubo?
 
Davek v predlagani obliki pomeni tudi neposreden napad na pravico do zasebne lastnine. Če moraš letno plačevati več kot 5.000 evrov davka za podedovano stanovanje, se s tem država zajeda v tvojo lastninsko pravico. Še posebej ob dejstvu, da je po stanovanjskem zakonu najemodajalec pogosto šibkejša stranka v postopku in da je aktualna vlada že zvišala davek na oddajo nepremičnin, kar zagotovo ne daje potrebnih spodbud k legalnemu oddajanju nepremičnin, oboje skupaj pa rezultira v neživljenjskih pogojih oddaje in pomanjkanju prostih stanovanj za oddajo (s tem pa v višji ceni oddaje).
 
Davek v predlagani obliki ne odpravlja vzrokov, zaradi katerih se predlagatelj sploh loteva spremembe – na področju najemniške dejavnosti ne poenostavlja postopkov, ne povečuje preglednosti in ne izboljšuje pogojev.
 
Osebno podpiram razbremenitev dela. Pa znižanje davka na oddajo nepremičnin. In kot vzporedni ukrep obdavčitev premoženja. To mora biti predstavljeno v paketu. V prvem letu mandata. Dobro pripravljeno, dobro argumentirano in predhodno usklajeno.
 
Osrednja cilja sta dva – reformirati davčni sistem, ki je po ocenah OECD nestimulativen za korenitejši gospodarski razvoj: razbremeniti delo (področje, ki ustvarja) in bolj enakomerno obremeniti premoženje (ko se ustvarjeno začne kopičiti in ni več neposredno v investicijskem krogu).
 
In drugo – z nepremičninskim davkom spodbuditi oddajanje in povečati fond nepremičnin za oddajo.
 
Pred aktom obdavčitve nepremičnin je treba najprej sprejeti nekaj sistemskih predpogojev:
– vzpostaviti centralni portal evidence najemnih stanovanj,
– uvesti minimalno priznano najemnino po posameznih območjih kot podlago za obračun davka in
– uskladiti baze podatkov o najemnih stanovanjih z bazo podatkov o začasnih in stalnih prebivališčih, s čimer bomo preprečili zlorabe in sivo ekonomijo pri oddaji nepremičnin.
 
Temu sledi znižanje davka od najemnin na 15 %. Spomnimo, ta vlada je v enem od prvih davčnih ukrepov ta davek zvišala na 25 % in s tem povzročila dodatne vzpodbude za sivo ekonomijo (kar zdaj v analizi sama ugotavlja).
 
Vzporedno s tem je treba preoblikovati del javnega stanovanjskega sklada v agencijo za oddajo in najem stanovanj. Brez tveganj za lastnika stanovanja, ki bo dal agenciji svoje (drugo) stanovanje v najem. Za obdobje, ki ga bo izbral, brez nepotrebnih administrativnih omejitev. Dobil bo sicer nekaj manjšo najemnino od tržne, a bo zato tudi davščina nižja. In ko bo želel stanovanje nazaj v uporabo, ga bo po določenem času dobil vrnjenega v prvotnem stanju. Od 100.000 praznih stanovanj se bo na ta način na najemniškem trgu znašlo več stanovanj, kot jih lahko vlada v celem mandatu s polnim (davkoplačevalskim) financiranjem zgradi! Dodatni prihranek pa bo v ukinitvi Ministrstva za solidarno prihodnost.
 
Tisti, ki se ne bodo odločili za to pot, ki bodo svojo lastnino še naprej ohranjali nezasedeno, neuporabljeno, bodo pač plačali nepremičninski davek. V višini nekaj nad davkom, kot bi ga plačali za oddajo nepremičnine. Zelo enostavno in lahko razumljivo. S konkretnim efektom.
 
To je edina prava pot za nepremičninski davek. In začetek mandata je edini pravi čas za ta korak. 
 
Zdravi razum pravi, da je že počasi čas za prvo leto mandata…